Dr. Matevž Tomšič: Simbol česa je rdeča zvezda?

  • Napisal  dr. Matevž Tomšič
Dr. Matevž Tomšič: Simbol česa je rdeča zvezda? Foto: Matic Štojs

Prav v dneh, ko slovenska država praznuje obletnico svojega nastanka, njeni oblastniki in njihovi podporniki znova demonstrirajo, da se v vrednotnem smislu še niso izvili iz spon nekadanjega nedemokratičnega režima.

Integralni sestavni del tega so dvojna merila pri presojanju posameznih dejanj – pač glede na to, ali jih storijo »naši« ali »nenaši«. Tako se neprimerna ali nestrpna dejanja slednjih potencirajo, javno ožigosajo ali celo kazensko sankcionirajo, medtem ko se taka dejanja prvih ignorirajo, minimizirajo ali celo javno upravičujejo.

Potem ko je mariborska upravna enota – po očitnem pritisku vladajoče politike – prepovedala koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona (na podlagi zelo trhlih argumentov policije o domnevnim grožnjah za javni red), je bil na osrednjem ljubljanskem trgu pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana organiziran koncert Svetlane Makarovič in njenih somišljenikov z naslovom Nosil bom rdečo zvezdo. Medtem ko so preprečili en glasbeni dogodek zaradi domnevnega promoviranja ustaške ideologije ter zagovarjanja sovraštva in nasilja (čeprav Thompson zanika simpatiziranje z ustaštvom), so ne samo dopustili, ampak s pomočjo oblasti omogočili drug dogodek, ki poveličuje simbol enega od dveh velikih totalitarizmov 20. stoletja, katerega idejna voditeljica je oseba, znana po številnih sovražnih izpadih do drugače mislečih (denimo tistega, da je državljanska dolžnost sovražiti Katoliško cerkev).

Apologeti rdeče peterokrake zvezde razlagajo, da ima le-ta različne pomene: da je simbol delavskega gibanja pa da jo ima na svojih steklenicah celo pivovarski koncern Heineken in podobno. To sicer drži, vendar podobno velja tudi za svastiko, se pravi nacistični simbol, ki izhaja iz hinduizma, ali za fašistične butare (fasces), ki so jih uporabljali kot simbol uradnikov v starem Rimu. Dejstvo je, da v Evropi, še posebej pa v tistih deželah, ki so po drugi svetovni vojni postale del sovjetske interesne cone, večina ljudi povezuje rdečo zvezdo s komunizmom in z njegovimi uničujočimi učinki.

Še posebej abotna pa je trditev (slišana tudi iz ust organizatorjev prej omenjenega dogodka), da je rdeča zvezda simbol svobode. Komunistična rdeča zvezda ima s svobodo približno toliko kot svastika z duhovnostjo. Nasprotno, je simbol radikalnega omejevanja človekove svobode. V imenu rdeče zvezde so nastali sovjetski gulagi, nastala so »polja smrti« v Kambodži, nastala je Huda jama in na stotine drugih morišč po Sloveniji. V imenu rdeče zvezde je bilo pomorjenih na desetine milijonov ljudi od Latinske Amerike do Daljnega vzhoda, da o vseh tistih, ki jim je bila odvzeta svoboda, zaplenjena lastnina, onemogočena poklicna kariera, uničeno družinsko življenje, sploh ne govorimo.

Navkljub vsem visokoletečim besedam in svetlim idealom, ki jih najdemo v »svetih spisih« ideologije rdeče zvezde, je bila le-ta v dejanskosti popolno nasprotje moderne zahodne civilizacije, ki je utemeljena na svobodi posameznika, spoštovanju njegovega dostojanstva in integritete. Tudi celoten koncept človekovih pravic in svoboščin izhaja iz tovrstnega razumevanja posameznika. V komunizmu pa je bil posameznik razumljen samo kot del kolektiva, kot orodje za udejanjenje njegovih ciljev. Zato človekove pravice v tem kontekstu niso igrale nobene vloge – pogosto so jih celo smatrali za nekakšen nazadnjaški ostanek »meščanske morale«.

Povedno je, da imajo častilci rdeče zvezde po pravilu zelo pozitiven odnos do nekdanjega komunističnega režima. To pomeni, da jo razumejo v pravi povezavi. Govorijo o njej kot simbolu osvoboditeljev izpod nacizma leta 1945, čeprav je takrat prišlo samo do zamenjave enega totalitarizma z drugim. Čeprav se je komunistični režim kasneje »zmehčal«, je do konca ohranjal svoj protidemokratični značaj. Ne nazadnje so leta 1991 rdečo zvezdo na svojih kapah in čeladah nosili tisti, ki so jih poslali nad novonastalo slovensko državo, da si jo z vojaško silo pokorijo in jo privedejo nazaj v jugoslovanski jarem. Kot takšna predstavlja simbol (poskusa) okupacije. Zato pomenijo različne »petokrakarske« seanse v času, ko je pred šestindvajsetimi leti potekal boj za osamosvojitev zoper nosilce rdeče zvezde, nedopustno provokacijo in sramotitev samostojne države. Si predstavljate, da bi ob obletnicah konca 2. svetovne vojne in zmage nad nacizmom gledali javno razkazovanje kljukastih križev?

Imajo pa častilci rdeče zvezde za svoje početje čisto konkretne materialne interese. Po večini namreč gre za režimske privilegirance. S tem izražajo svojo lojalnost neokomunističnim strukturam, ki še vedno obvladujejo slovensko družbo. In dokler jo bodo obvladovale, bomo Slovenci še vedno ujetniki ideologij s »smetišča zgodovine«.

Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Demokracije.

nazaj na vrh