Dr. Božo Predalič v novi Demokraciji: Cilj teroristov je ustvariti stanje, v katerem se nihče nikjer ne bo počutil varnega

  • Napisal  Gašper Blažič, Metod Berlec
Božo Predalič Božo Predalič Foto: Polona Avanzo/Demokracija

Božo Predalič se je rodil leta 1957 v Ljubljani. Po izobrazbi je doktor pravnih znanosti. Bil je generalni sekretar Vlade Republike Slovenije v letih 2004–2008 in 2012−2013. Je sekretar poslanske skupine SDS in predsednik Odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS ter generalni sekretar Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Gospod dr. Predalič, že marca 2017 ste v imenu Odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS predstavili program v resorju, ki ga pokrivate. Od tega bo kmalu minilo leto dni, a se zdi, da nekateri problemi vseeno ostajajo odprti, denimo varnost pred terorističnimi dejanji pa področje azilne politike. Se je torej vaš program v tem času kaj spremenil?
Dogajanja v Sloveniji, Evropski uniji in svetu potrjujejo, da je program, ki smo ga tedaj predstavili, ustrezen. Izkazalo se je, da smo tedaj pravilno analizirali aktualne težave na področju notranjih zadev in hkrati precej natančno napovedali posledice, ki jih lahko prinese nenadzorovan prihod več kot milijona ilegalnih migrantov v Zahodno Evropo. Rešitve, ki smo jih tedaj predstavili, so aktualne tudi danes. Cerarjeva vlada namreč ni izvedla nujno potrebne depolitizacije policije, prav tako ni sprejela ustrezne zakonodaje, ki bi v primeru spremenjenih okoliščin zagotavljala varnost državljanom in njihovemu premoženju.

Ali pod pojmom »spremenjenih okoliščin« mislite na stanje, ki bi lahko nastalo v primeru prihoda in nastanitve večjega števila migrantov v Sloveniji?
Da. Do česa lahko privede preveč liberalna migrantska politika, ki jo v Evropi vsiljujejo socialisti, lahko kljub medijski cenzuri vidimo na primeru številnih, nekoč razmeroma varnih zahodnoevropskih držav. V njih se je enormno povečalo število nasilnih dejanj, kriminala in posilstev. V nekoč varnih mestih so se praktično čez noč pojavile cone »no go«, ki jih v celoti nadzirajo migranti. Življenje v teh državah nikoli več ne bo takšno, kot smo ga tam poznali. Takšnemu stanju se Slovenija ob pravočasnem sprejetju ustrezne migrantske politike ter doslednem delu policije in pravosodnih organov danes še lahko izogne. Slovenska demokratska stranka je pred časom predlagala niz zakonov in ukrepov, ki bi pomembno izboljšali varnostno situacijo v državi, vendar je te predloge vladna koalicija brez prepričljivih argumentov zavrnila.

38 1 bozo predalic1

Še vedno je aktualen primer migranta Ahmada Šamija. SDS je zaradi ravnanja vlade v tem primeru vložila ustavno obtožbo proti predsedniku vlade Miru Cerarju. Upravičeno?
Vsekakor. Dejstvo, da je upravno sodišče zaradi domnevne postopkovne napake zadevo vrnilo v vnovično odločanje, v ničemer ne spremeni dejstva, da je Miro Cerar preprečil uradno dejanje. Kot predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in ustavil izvršitev dokončne izvršljive odločbe. S takim ravnanjem je presegel in zlorabil svoja pooblastila ter kršil zakon in ustavo.
Pri tem je treba tudi opozoriti, da ustave in zakona v primeru sirskega brivca Šamija ni kršil le Miro Cerar, temveč sta ga kršila tudi poslanca Škobrne in Kordiš, s tem ko sta uradnim osebam preprečila izvršitev uradnega dejanja.

Zanimivo je, da je prav ob izteku leta 2017 upravno sodišče primer Ahmada Šamija vrnilo v vnovično odločanje ministrstvu, kar je za omenjenega migranta iz Sirije velika zmaga. Sodniki so celo zapisali, da mora ministrstvo upoštevati Šamijeve navedbe o povezanosti s Slovenijo, o udejstvovanju v slovenskem socialnem in kulturnem življenju in pri delu z begunci ter presoditi, ali ne bi njegove prošnje vendarle obravnavalo. Kako to komentirate? Je šlo za arbitrarno ideološko stališče sodišča?
Takšnemu vtisu se ni mogoče izogniti.
V Šamijevem primeru je sodišče »odkrilo« domnevno postopkovno napako ministrstva v odločbi, ki so jo pred tem potrdile praktično vse sodne instance v državi, in zadevo vrnilo v vnovično odločanje. Skrajno nenavadno pri tem je dejstvo, da upravno sodišče, ki je svojo odločitev utemeljevalo na domnevni postopkovni napaki, svojega obveznega navodila ni usmerilo v popravek te postopkovne napake, temveč je z navodilom ministrstvo usmerilo v drugačno vsebinsko odločitev.
Dvom o politično nepristranski odločitvi zbuja tudi dejstvo, da je v senatu, ki je odločal o tej zadevi, sodeloval tudi sodnik Boštjan Zalar, ki je med drugim znan po tem, da je pred leti sodeloval v senatu, ki je sprejel sporno odločitev, da se Baričeviču vrnejo njegovi napadalni bulmastifi. Tudi tedaj je javnost zaradi očitnih političnih povezav opozarjala na spornost te odločitve. Kasneje, ko so psi v sumljivih okoliščinah umorili lastnika, ni zaradi vrnitve psov nihče odgovarjal.

Celoten intervju si lahko preberete v novi Demokraciji!

nazaj na vrh