Dr. Anže Logar v intervjuju za Demokracijo: »Prek internih revizij je bilo ugotovljeno, da so v podružnicah NLB kreditne pogodbe sklepali prav po kavbojsko«

Poslanec in podpredsednik Sveta SDS dr. Anže Logar Foto: Polona Avanzo Poslanec in podpredsednik Sveta SDS dr. Anže Logar Foto: Polona Avanzo

Zaradi relativne nepomembnosti jih niso notranje nadzirali, kar je vzpostavilo humus za številne sumljive posle zunaj radarja regulatorja. Operativec te širitve je bil tedanji šef za mrežo NLB − bodisi v funkciji izvršnega direktorja bodisi v funkcij člana uprave − Andrej Hazabent. Deloval je v dvojcu z Milanom Mariničem, ki je, če se ne motim, še danes visoko v hierarhiji sistema Sava,« nam je v pogovoru razkril poslanec Anže Logar, s katerim sva se najprej ustavila pri nedavnih evropskih volitvah.

Najprej se ustaviva pri izidu nedavnih evropskih volitev. Ste zadovoljni z rezultatom?

Rezultat je takšen, kot sem ga pričakoval. Imajo pa te volitve nekaj dodatnih pozitivnih sporočil. Prvo je povečanje volilne udeležbe, četudi skromno. Do evropskega povprečja 51 odstotkov nam manjka še veliko, ampak dejstvo, da je bila v EU udeležba najvišja v zadnjih 25 letih, me na splošno navdaja z optimizmom.

Predvsem za nadaljevanje evropske zgodbe. Pozitivno je tudi dejstvo, da je bilo prav vseh osem slovenskih evroposlancev izvoljenih s preferenčnimi glasovi. Torej so imeli volivci dejansko neposreden vpliv na sestavo slovenske ekipe v evropskem parlamentu. Več kot 80 odstotkov volivcev je oddalo svoj preferenčni glas!

Dobro sporočilo je tudi to, da je radikalni levici na evropski ravni pošla sapa. Seveda ima rezultat nekaj grenkih sporočil. Iskreno mi je žal, da se v evropski parlament ni uspelo prebiti Patriciji Šulin, skrbi pa me tudi dejstvo, da nam kljub 60.000 več udeležencem ni uspelo krepkeje dvigniti števila glasov za stranko.

Kakšna prihodnost čaka EU? Kako jo vidite?

Ne tako črne, kot jo nekateri radi slikajo. Razdrobljenost evropskega parlamenta in mestoma povišani toni med posameznimi prestolnicami EU bodo terjali posebne pogajalske veščine in veliko potrpežljivosti. Leve in levo liberalne sile bodo že v začetku poskušale vezati sestavo koalicije v evropskem parlamentu s pozicijo predsednika Evropske komisije in z drugimi ključnimi vodilnimi funkcijami v EU, hkrati pa bodo izključevale kakršenkoli drugačen dogovor.

A imamo srečo. Volilna kombinatorika je poskrbela, da izvoljena sestava parlamenta ne omogoča levo-radikalno leve koalicije, kot jo imamo v Sloveniji. Vsaka koalicija brez Evropske ljudske stranke bo krhka in praktično neoperativna, česar se mora EPP v pogajanjih dobro zavedati. Dodatni zaplet bo prinesel izstop Združenega kraljestva, ki naj bi se zgodil do konca oktobra s sporazumom o izstopu ali brez njega. Glede na razplet politične drame na Otoku in rezultat evropskih volitev bo novi britanski premier skoraj zagotovo goreč zagovornik brexita. Konec oktobra, ko poteče rok za izstop Združenega kraljestva iz Unije, se izteče tudi mandat aktualne Evropske komisije.

Na sestavo in razmerja moči znotraj nove komisije bodo pomembno vplivala razmerja moči znotraj evropskega parlamenta. Ob izstopu Velike Britanije bodo evropski socialdemokrati izgubili še 11 sedežev, liberalci pa kar 16, kar pomeni, da je njihova pogajalska pozicija že danes dodatno oslabljena. Pričakujem, da se jim bo zato mudilo sestaviti koalicijo in skleniti medinstitucionalni sporazum o razdelitvi funkcij.

Po drugi strani pa se Evropski ljudski stranki v teh pogajanjih nikamor ne mudi, saj ji brexit ne odvzame nobenega poslanca, njihova pogajalska pozicija se samo okrepi. Kot bi rekli Britanci − nobenega razloga ni, da EPP prva pomežikne. Naj ob tem samo dodam, da v meni še vedno tli upanje, da bo na Otoku prevladal zdrav razum in bo Velika Britanija ostala v EU. EU potrebuje njihov način razmišljanja, njihov pogled na svet in nekoga, ki z zagovarjanjem svojih stališč Nemčiji in Franciji učinkovito dela sive lase ...

Vaše ime je bilo izpostavljeno na enem od predvolilnih soočenj, in sicer v povezavi s kandidaturo za evropskega komisarja iz Slovenije. Kaj je na tem?

No, vsekakor se zahvaljujem Milanu Zveru za njegov predlog…

Celoten intervju preberite v revji Demokracija!

nazaj na vrh