Čudež na robu mesta

  • Napisal  Jože Biščak
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Jože Biščak (foto: Demokracija) Jože Biščak (foto: Demokracija)

Nekje na pol poti med mejnim prehodom Obrežje in Zagrebom je kraj in istoimenska občina Sveta Nedelja. Velja za kraj z najbolj srečnimi prebivalci, večkrat je bil razglašen za območje, kjer je življenje najboljše. In ne, tam svizec ne zavija čokolade, ljudje ne hodijo po rosni travi in uživajo v brezdelju, tudi nimajo čudežnega drevesa, na katerem bi rasel denar. Imajo pa župana (Dario Zurovec) in podžupana (Davor Nađi), ki pospešeno ukinjata ali znižujeta lokalne davke in prispevke za občane in podjetnike. Tako mesto nima več dodatnega davka na dohodek (prirez), davka na potrošnjo (za gostinske lokale) in komunalnega prispevka, pred dnevi so lokalne oblasti odpravile dajatev za taksiste in turistično takso znižale na zakonski minimum. In rezultat? Prihodki občinskega proračuna so se v enem letu povečali za 44 odstotkov; z 11,6 milijona evrov v letu 2017 na 16,75 milijona lani.

Levica v sosednji državi je tiho, sem in tja kdo sikne, da je v ozadju zagotovo neka prevara, ki je v škodo socialno šibkejšim in omogoča, da so bogati še bogatejši. Kajti nemogoče je, da ukinjaš davke, prispevke in druge dajatve, občinska blagajna pa je bolj polna. Resnici na ljubo ukrepi niso nikakršna raketna znanost, ampak povsem preprosta računica, levičarjem, ki so vsi po vrsti družboslovci, seveda nerazumljiva. A bom vseeno poskusil razložiti tako, da bodo tudi oni razumeli. Če je neka dajatev denimo 20-odstotna, plača podjetnik za 100 evrov 20 evrov davka. Drži? Drži. Če se dajatev zniža na 10 odstotkov, plača 10 evrov davka, podjetniku ostane dodatnih 10 evrov. Drži? Drži. Ker podjetnik plača manj davka, to območje postane privlačnejše še za druge, saj bo tudi njim ostalo več. Drži? Drži. In če pride pet dodatnih podjetnikov, to pomeni, da gre v občinsko blagajno dodatnih 50 evrov. Drži? Drži. Posledica tega ni samo to, da ljudem ostane več in da je proračun bolj poln, ampak so tudi dodatna delovna mesta. In če pogledate Sveto Nedeljo, je na njenem severnem delu velika industrijsko-podjetniška cona, ki se bo letos razširila še za dodatnih 250.000 kvadratnih metrov. In bo denarja v občinski blagajni še več.

To je zdrava kmečka pamet, ekonomska logika in drzna računica. In ko tega aktualna vlada ne bo samo dojela, ampak v praksi tudi uresničila, potem bo Janja Božič Marolt premierja Marjana Šarca lahko (pogojno) primerjala s »čudežnim košarkarskim dečkom« Luko Dončićem. Čudež namreč bo, ko se bo Šarec otresel socialističnih manir. Vse do takrat bo ta izjava povsem deplasirana, namenjena izključno napihovanju premierjeve priljubljenosti in poustvarjanju javnega mnenja. Že to, da morajo ljudje, ki želijo gledati mladega košarkarja, prostovoljno seči v svoj žep in plačati, Šarca pa smo prisiljeni plačevati neto davkoplačevalci, je tako velika razlika, da je vsaka primerjava o podobnosti nespodobna. In dokler je od kod vzeti in deliti, ni težko biti najboljši in najbolj priljubljen. Ko bo prišla kriza in ne bo kje vzeti, še manj deliti, bo hudo. Pa še takrat bo, kako priročno, kriva opozicija, mar ne?

No, v dveh stvareh sta si Dončić in Šarec res podobna. Prvič, oba sta zabavljača. Dončić je hitro spoznal, da je košarka onstran luže (predvsem dobro plačana) zabava, na nek način komedijanstvo, po drugi strani pa Šarca ne plačujemo, da bo stresal neke fraze brez vsebine, dovtipe in skušal biti duhovit, ampak da bo ljudem lajšal življenje, kot to v Sveti Nedelji počneta Zurovec in Nađi. In drugič, naj bo dopoldne ali popoldne, zjutraj ali zvečer, opoldne ali ob polnoči, iz uradnih poročil medijskega mainstreama vedno skočita dva: Dončić in Šarec. Brez prvega sploh naj ne bi bilo košarke, brez drugega politike. In z obema pretiravajo. Pri Dončiću to pretiravanje ni škodljivo, pri Šarcu je; vsi ga občutimo v denarnicah.

Marjan Šarec je veliko bolj podoben Borisu Kobalu. Oba sta navadna kradljivca. Kobal je ukradel umetniško delo in ga prodal kot svojega, Šarec z zadnjimi podražitvami in dvigom plač javnemu sektorju krade ljudem, ki so neto plačniki v proračun. Vprašanje je le, ali se bo Šarec na koncu tudi skliceval na depresijo, ko bo zmanjkalo denarja.

nazaj na vrh