Branko Grims za Demokracijo: Na lažeh in vsegliharstvu utemeljena apatija je glavni strateški cilj tranzicijske levice

  • Napisal  Gašper Blažič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Branko Grims (foto: Polona Avanzo) Branko Grims (foto: Polona Avanzo)

Ob tridesetletnici SDS in 25. obletnici afere Depala vas, ki je imela namen uničiti SDS, smo se pogovarjali s poslancem Brankom Grimsom, ki velja za enega najvidnejših članov stranke, je pa tudi njen veteran, saj je v njej aktiven že od ustanovitve dalje.

 

SDS praznuje 30 let obstoja. Svojo pot je začela kot Socialdemokratska zveza Slovenije oz. Socialdemokratska stranka. Ker ste bili od vsega začetka »zraven«, vas sprašujem, kako bi v nekaj besedah ocenili prehojeno pot?

Trideset let mineva od prvega ustanovnega kongresa, čeprav je bila dejansko ustanovljena že prej, to je leta 1987. Takrat smo pobudniki tudi pristopili k stranki. Medtem ko so vsi govorili o nekih gibanjih, je France Tomšič povedal naravnost: naš cilj je ustanovitev politične stranke in vreči komuniste z oblasti. To smo tudi naredili. Z Jožetom Pučnikom na čelu smo bili jedro Demosa in osamosvojitve. Narasli smo na okoli 30.000 članov. SDS je danes edina stranka, ki je uspešno vodila slovensko vlado in hkrati Evropsko unijo. Vse to je izjemno, veličastno.

Bili ste tudi vidni član podmladka stranke in član osamosvojitvene skupščine. Podmladek stranke je že spomladi leta 1990 podprl idejo o plebiscitu, čeprav Demos takrat še ni razmišljal o njem.

Član vodstva sem postal že v času iniciative. Na prvem kongresu pred 30 leti sem bil izvoljen v izvršilni organ stranke in sem do danes edini preostali član prvotnega vodstva. V SDS in s tem v delo za Slovenijo sem torej vložil 30 let svojega življenja. Sama osamosvojitev je plod sodelovanja demokratičnega dela slovenske politike, vseh tistih, ki nam je šlo za Slovenijo. In takšnega sodelovanja si želim danes. Sama ideja plebiscita je bila že prej predmet razprav, podmladek naše stranke jo je prvi uradno predlagal, nato pa jo je sprejel tudi Demos in jo uresničil.

Pred leti ste na simpoziju o prvem predsedniku stranke Francetu Tomšiču – to je bilo v Šmarci, domačem kraju tedanjega kamniškega župana in sedanjega predsednika vlade – razkrili, kakšnih hudih pritiskov in groženj komunistične oblasti ste bili deležni. Lahko to predstavite?

Najhuje je bilo tik pred ustanovnim kongresom, ko smo dobili pismo ljubljanske organizacije SZDL. Grozili so nam, da bodo uporabili vsa sredstva prisile, ki so jim na razpolago, če se ustanovimo kot stranka. Podpisani pa so bili nekateri kasnejši voditelji, ki so se javno razglašali za velike demokrate.

Med glavnimi prelomnicami v zgodovini stranke je bila prav gotovo afera Depala vas, ko je bil Janez Janša manj kot leto dni po izvolitvi za predsednika stranke odstavljen kot obrambni minister, ki je zagotovil uspešen potek obrambe slovenske države. Kje so bili pravi razlogi, da se je nomenklatura znebila Janeza Janše? Sam je sicer opisal ozadja v knjigi Okopi, kjer je posebej omenil trgovino z orožjem, v katero so bili vpleteni Milan Kučan in stare udbovske strukture.

Vse te stvari so opisane v knjigah Janeza Janše. V šolah in osrednjih medijih se žal osamosvojitev danes predstavlja bistveno drugače, kot je bila v resnici. Govori se, kako smo bili ob osamosvojitvi enotni. Narod je bil res enotno za, toda levičarski del politike je bil ostro proti osamosvojitvi! Nekatere najpomembnejše osamosvojitvene akte smo v prvi demokratično izvoljeni skupščini sprejeli z enim samim glasom večine, na primer za obrambno ključen osamosvojitveni proračun. Janez Janša, ki je bil kasneje tudi minister, je oviral in razgaljal njihovo dvojno igro. Zato ga je bilo treba odstraniti. V tej umazani igri »najprej diskreditacija, potem likvidacija …« so sodelovale tedanje tajne službe in vsa globoka država levičarjev z medijsko močjo, ki so jo imeli. Mediji so bili tedaj popolnoma enostranski. Kljub temu so se mnogim odprle oči. Na zborovanju pred parlamentom je bilo več kot 45 tisoč ljudi, sam sem na njihovo prošnjo prebral izjavo Društva pisateljev Slovenije. Množica je pod besedami dobesedno nihala; če bi jim rekel, naj vdrejo, bi to naredili takoj. Kasneje so akterji globoke države diskreditirali vse osamosvojitelje, Janšo in Krkoviča celo poslali v zapor. Vse to pušča posledice v politiki, v dobrih ljudeh, vse več je apatije. In to je vse v prid levice, na lažeh in vsegliharstvu utemeljena apatija je njihov strateški cilj.

Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.

nazaj na vrh