Bosta sodnici iz zadev Novič in Balkanski bojevnik napredovali?

Bo Špela Koleta, ki je obsodila dr. Milka Noviča na podlagi izmišljenih dokazov, napredovala v višjo sodnico? (foto: Matic Štojs Lomovšek) Bo Špela Koleta, ki je obsodila dr. Milka Noviča na podlagi izmišljenih dokazov, napredovala v višjo sodnico? (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Septembra lani je bil objavljen razpis za mesto sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani na področju kazenskih zadev. V začetku marca pa bo sodni svet opravil razgovore s kandidati in nato izbral.

 

Po neuradnih informacijah so glavni pretendenti za mesto sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani Lea Habjanič, Špela Koleta, Boris Hrovat, Srečko Škerbec in Andreja Sedej Grčar.

Po njih delih jih boste spoznali…

Sodnico Leo Habjanič poznamo iz zadeve Praprotnik. Leta 2009 je sodišče preverjalo njene telefonske stike s takratnim Dnevnikovim novinarjem Rokom Praprotnikom, in sicer zaradi odtekanja informacij, povezanih s preiskavo napada na sodnico Katarino Turk Lukan.

Sodnico Špelo Koleta si bo slovenska javnost zapomnila po zadevi Novič, saj je dr. Milka Noviča obsodila na petindvajsetletno zaporno kazen na podlagi izmišljenih dokazov.

Sodnik Boris Hrovat je med drugim oprostil Marka Jakliča v zadevi Vzajemna, čeprav je bilo dovolj dokazov za obsodilno sodbo.

Sodnik Srečko Škerbec sodi v zadevi Hypo zoper obtožene Božidarja Špana, Antona Romiha, Andreja Potočnika in Andreja Oblaka. Omenjenim je sodišče zaseglo približno 10 milijonov evrov premoženja. Sodni postopek teče počasi, maja letos pa bo potekel rok, ko bodo morali ta sredstva obtoženim sprostiti, če jih prej ne obsodijo.

Andreja Sedej Grčar sodi v zadevi Balkanski bojevnik. Prav tako je sodnica sprožila postopek zoper Ananstazija Martinčića, ki je sodnico na eni izmed sodnih obravnav obtožil, da je vzela dvajset milijonov podkupnine. Postopek glede Martinčićevih obtožb je bil v odločanje dodeljen Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju.

Odgovor sodišča

Janez Grden, direktor Višjega sodišča v Ljubljani, nam zaradi zakonskih določil ni mogel potrditi ali zanikati, ali so zgoraj omenjeni sodniki in sodnice res pretendenti za mesto sodnika na Višjem sodišču:

»Obdelavo osebnih podatkov (med obdelavo sodi tudi javna objava) v javnem sektorju ureja 9. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.

Področni zakon, ki ureja postopek izvolitve ali imenovanja sodnikov, je Zakon o sodniški službi (ZSS), ki omenjene postopke ureja v 15. do 23. členu. Po pregledu navedenih določb ugotavljamo, da ne ZVOP-1 ne ZSS ne vsebujeta določb, ki bi sodišču dovoljevala, da med razpisnim postopkom za sodnika tega sodišča javnosti posreduje osebne podatke (ime in priimek) kandidatov, ki so vložili prijavo na razpisno delovno mesto in so v tej posledici njihova dokumentacija ter njihovi podatki del dokumentacije izbirnega postopka. Navedeno velja tudi za kandidate, ki na razpisu niso (oz. ne bodo) izbrani, tudi po končanem razpisnem postopku. Enako izhaja tudi iz 46. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v zvezi z varstvom osebnih podatkov delavcev določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Glede na navedeno vam v zvezi z vašim vprašanjem sporočamo, da zahtevanih informacij ne moremo posredovati. Menimo namreč, da ne obstoji pravna podlaga (ne v Zakonu o delovnih razmerjih, ne v Zakonu o sodniški službi), ki bi takšno obdelavo oz. posredovanje tretjim dopuščala.«

nazaj na vrh