Bavčar od ponedeljka v zaporu na Dobu; je to cena za nelojalnost do Milana Kučana in njegovih interesov?

  • Napisal  G. B.
Ker ni ubogal udbomafije, je sedaj pristal v zaporu: Igor Bavčar. Ker ni ubogal udbomafije, je sedaj pristal v zaporu: Igor Bavčar. Foto: Matic Štojs Lomovšek

Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je v ponedeljek zvečer po poročanju STA začel prestajati petletno zaporno kazen v zaporu na Dobu. Tako kot vsi ostali obsojenci je bil ob prihodu v zapor najprej nameščen v sprejemni oddelek, kjer lahko po zakonu ostane do 30 dni, so sporočili z Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.

"V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev," so pojasnili na upravi. Ob zaključku sprejemnega obdobja v zaporu za obsojenca pripravijo osebni načrt, ki vsebuje vse za obsojenca pomembne vsebine in aktivnosti med prestajanjem kazni. Osebni načrt se tekom prestajanja zaporne kazni dopolnjuje in spreminja, glede na izpolnjevanje sprejetih dogovorov, spoštovanje hišnega reda, spremenjene osebne okoliščine, so dodali.

Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj, ki je bil v preteklosti tudi viden član Golobičeve stranke Zares, je včeraj popoldne v izjavi za medije pojasnil, da se je Bavčar v zaporu zglasil v ponedeljek ob 22.10. Nima sicer informacij, kdaj bi se moral zglasiti v zaporu, zato tudi ni mogel komentirati informacij medijev, da je v zapor prišel dan prej kot bi moral. Bavčar bo, kot je pojasnil, zdravniško pregledan, drugih posebnosti pa zaenkrat ne beležijo. V sprejemni fazi je lahko do 30 dni. To obdobje pa je običajno sicer krajše, saj ni smiselno, da so zaporniki tam dlje, kot je potrebno.

Trenutno si Bavčar sobo deli s soobsojencem zaradi pomanjkanja prostora na sprejemnem oddelku, ki ga prenavljajo. Odločitev, na kakšnem oddelku bo prestajal kazen - zaprtem, polodprtem ali odprtem -, še ni sprejeta. Podržaj pa je pojasnil, da na Dobu letos beležijo 143 novih zapornikov, 35 se jih je, tako kot Bavčar, samih zglasilo tam. Dve tretjini tistih, ki pridejo sami, gre ponavadi na polodprti oddelek.

Prve "ugodnosti" v obliki prostih izhodov si lahko Bavčar obeta po prestani petini dosojene zaporne kazni, torej po letu dni. O tem, ali se bo lahko udeležil petkove pravde, ki ga čaka na ljubljanskem okrožnem sodišču, pa Podržaj danes še ni mogel ugibati.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za STA pojasnili, da sicer še nimajo izkazane vročitve odločitve višjega sodišča, ki ni soglašalo z odlogom kazni. "Lahko pa potrdimo, da je sodišče danes prejelo obvestilo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij o nastopu kazni zapora obsojenega Igorja Bavčarja. S tem je postopek izvrševanja kazni zapora za obsojenega s strani tukajšnjega sodišča končan," so dodali. Bavčar, ki je po prvi obsodilni sodbi, ki je bila nato razveljavljena, odhod v zapor prelagal zaradi zdravstvenih razlogov, se je letošnje poletje skliceval na druge določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, vendar ne okrožno ne višje sodišče nista sledila njegovemu predlogu.

Okrožno sodišče je sicer septembra lani Bavčarja ter brata Sušinski znova obsodilo zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, Bavčar pa je bil oproščen obtožb napeljevanja k zlorabi položaja. Bavčarju je sodišče zato izreklo kazen petih let zapora, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo pa na dve leti.

Vsi trije so se pritožili na višje sodišče, vendar je to potrdilo sodbe. Brata Sušinski sta že začela s prestajanjem zaporne kazni.

Bavčar mora po pravnomočni sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča vrniti tudi 18 milijonov evrov nezakonite premoženjske koristi, ki jo je pridobil pri veriženju delnic Istrabenza iz leta 2007. Prejšnja sodba je sicer nalagala, da mora vrniti 21 milijonov evrov.

Do kaznivih dejanj v zadevi Istrabenz je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Bavčar je postal širše znan leta 1988, ko je postal vodja Odbora za varstvo človekovih pravic po aretaciji Janeza Janše, Davida Tasiča in Ivana Borštnerja. V tem času je bil zaposlen na SZDL, pred tem je kot urednik in publicist deloval v številnih alternativnih javnih glasilih. Leta 1990 je po prvih demokratičnih volitvah postal minister za notranje zadeve v Demosovi vladi in ob tem uspešno sodeloval v projektu postavljanja obrambnih sil slovenske države. Jeseni 1991 se je ob razpadu Slovenske demokratične zveze priključil frakciji pod vodstvom Dimitrija Rupla in postal predsednik nove Demokratske stranke. Notranji minister je ostal do izvolitve za poslanca DZ na volitvah leta 1992 oz. izvolitve Drnovškove vlade v začetku leta 1993. Leta 1994 se je ob združitvenem kongresu Liberalno-demokratske stranke, Demokratske stranke, Zelenih ter socialistov priključil novonastali Liberalni demokraciji Slovenije pod vodstvom dr. Janeza Drnovška. Za poslanca je bil izvoljen tudi na volitvah leta 1996, nato pa imenovan za ministra za evropske zadeve, to funkcijo je opravljal tudi v zadnji Drnovškovi vladi, nato pa je odšel v gospodarstvo in postal predsednik uprave Istrabenza, kjer je ostal osem let. V tem času je dvignil prah, ko se je povezal s Pivovarno Laško (oz. tedanjim predsednikom uprave Boškom Šrotom, ki tudi že prestaja zaporno kazen) in se znašel v sporu z Zoranom Jankovićem, ki je moral tedaj zapustiti Mercator. S tem naj bi se Bavčar znašel v nasprotju z interesi Foruma 21, lov organov pregona nanj je bil tako odprt. Če bi namreč veljala enaka pravila za vse, bi moral biti že zdavnaj v zaporu tudi Janković, kar pa se ni zgodilo in se verjetno tudi ne bo.

Po trditvah naših virov pa naj bi Kučan imel do Bavčarja več zamer, na kar je vplivalo tudi dejstvo, da je bil Bavčar kot politik LDS kot glavne Kučanove stranke v vlogi izvršitelja Kučanove politike. Je pa res, da je Bavčar (takrat skupaj s kolegom Igorjem Omerzo in še nekaterimi) izšel iz tradicije slovenske pomladi, vendar se je vrnil tja, od koder je izhajal – v LDS, ki je bila pravna naslednica ZSMS. Med zamerami naj bi bila tudi ta, da je Bavčar že leta 1999 skupaj z dvema vidnima članoma in gurujema obalnega gospodarstva Brunom Koreličem (tedaj prvi mož Luke Koper) in Jankom Kosmino (tedanjim direktorjem Istrabenza) koval načrte, preko katerih je OMV prišel do lastništva nad Istrabenzovimi bencinskimi črpalkami. Dokončno se je to zgodilo leta 2005, ko se je Istrabenz začel ukvarjati le še s turizmom, od napisov OMV Istrabenz na črpalkah pa je ostal le še OMV. Prav to pa naj bi ujezilo jedro Foruma 21, ki je imelo z Istrabenzom drugačne načrte in sicer povezovanje s »poslovnimi partnerji« iz Italije, predvsem banko Unicredit, ki jo je v Sloveniji nekaj časa vodil France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije. Zaradi nelojalnosti do Kučana je Bavčar, poleg Šrota, nato izgubil protekcijo s strani botrov in sedaj pristal v zaporu…

nazaj na vrh