Gašper Blažič

Gašper Blažič

URL spletne strani:

Si upate organizirati ekološki shod pred Kemijskim inštitutom?

T. i. okoljevarstveni protestni shodi mladih so bili včeraj, če odštejem ogaben teroristični napad v Novi Zelandiji, osrednja novica dneva slovenskih medijev. Ne bom ponavljal vsega tistega, kar so nosilci protestov govorili, zato pa želim izpostaviti nekaj svojih pogledov na ta dogodek, ki vzbuja zelo mešane občutke – glede na to, da je varovanje okolja in trajnostni razvoj nekako vgrajen v vrednostni sistem tako rekoč vseh političnih strank v Sloveniji.

»Dokončna rešitev upokojenskega vprašanja« ali kako smo se borili za svetost življenja

»Čeprav ne moremo postati nesmrtni, bi se nesmrtnosti radi vsaj čim bolj približali. Od tod želja po čim daljšem življenju. V tem tisočletju si bo človek življenje zagotovo podaljšal za dvakrat in na koncu tisočletja bo posameznik – če bo hotel – v povprečju živel dvesto in več let.« To so besede filozofa, akademika dr. Tineta Hribarja, sicer dolgoletnega novorevijaša in profesorja, ki je na svoji koži doživel tudi izključitev iz univerze v svinčenih časih komunističnega režima. Te besede je na svojem blogu, ko je šlo za predstavitev Hribarjeve knjige, povzel novinar Marijan Zlobec (več o tem TUKAJ).

Ja, tako je življenje – C'est la vie – So ist das (Jure) Leben!

Pred nekaj dnevi mi je nek zagrizeni domoljub – vsaj tako se je predstavljal – preko spleta nonšalantno zabrusil, naj se zavedam, da bi govoril samo nemško ali italijansko, če ne bi bilo partizanov. Nič novega – tako so me učile že »tršice« v šoli. Namreč, da obstoj slovenskega naroda, slovenske države in slovenskega jezika stoji ali pade z narodnoosvobodilnim bojem. Če partizani ne bi obstajali, bi imeli tretji rajh že skoraj sto let tudi na slovenskih tleh. Le Slovencev ne bi bilo nikjer več. Ker pa so se našli Titovi heroji, je že leta 1945 tretji rajh padel. In brez partizanov bi bili nemočni Angleži, Američani, Francozi in tako dalje. Pa tudi Rusi. O porazu tretjega rajha je bilo namreč že vse odločeno januarja 1942 – z dražgoško bitko. Če seveda verjamete v palčke (ne v male palice s slanim okusom, ampak v bajeslovna pritlikava bitja, da se razumemo).

Danes Miro Cerar in nikoli več – grešni kozli in scenariji mafije na oblasti

Se spomnite parlamentarnih volitev 2014? Medtem ko je bil prvak SDS Janez Janša v zaporu zaradi sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena, so malo pred volitvami »rdeči strici« ustanovili instant stranko, takrat se je imenovala še Stranka Mira Cerarja. Torej po človeku, ki je bil prej vedno le »del stroke« (na njen račun je tudi dobro služil), vendar je bil po sedaj že pokojni mami Zdenki Cerar »družinsko« povezan s sedaj že propadlo LDS.