Ameriški predsednik Donald Trump vojski ukazal napade na posamezne (kemične) tarče v Siriji Izpostavljeno

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal omejeno napasti Sirijo. Foto: Twitter Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal omejeno napasti Sirijo. Foto: Twitter

Ameriški predsednik Donald Trump je v nenapovedanem nagovoru narodu povedal, da je vojski ukazal natančne napade na zmogljivosti kemičnega orožja režima sirskega predsednika Bašarja Asada, ki potekajo v sodelovanju s silami Francije in Velike Britanije. Trump je med drugim še opozoril Rusijo in Iran pred sodelovanjem z Asadovim režimom.

Trumpova odločitev je bila pričakovana, potem ko so ZDA in zaveznice Asadov režim obtožile, da je pretekli teden v mestu Duma spet uporabil kemično orožje, ki naj bi pobilo okrog 40 ljudi. Asadova zaveznica Rusija je skušala napade odvrniti z izredno sejo Varnostnega sveta ZN v petek, ki pa se je končala brez soglasja o poti naprej.

"Pred kratkim sem oboroženim silam ZDA ukazal natančne napade na tarče, povezane z zmogljivostmi za kemično orožje sirskega diktatorja Bašarja Asada. Skupna operacija z oboroženimi silami Francije in Združenega kraljestva je v teku. Zahvaljujem se obema. Pokol je bistvena eskalacija vzorca uporabe kemičnega orožja s strani tega zelo groznega režima," je dejal Trump.

Zadnji "zloben in odvraten" napad s kemičnim orožjem v Dumi je Trump označil za dejanje pošasti. Dejal je, da je namen tokratnih napadov odvrniti proizvodnjo, širitev in uporabo kemičnega orožja v Siriji, kar je v nacionalnem interesu ZDA.

Ameriški predsednik je napovedal, da bodo napadi, ki so namenjeni odvračanju režima od uporabe kemičnega orožja, "trajni", dokler režim ne ustavi uporabe kemičnega orožja. Obenem pa je zagotovil, da si ZDA ne želijo neskončne prisotnosti v Siriji in se bodo od tam umaknile, ko bo Islamska država popolnoma poražena.

Bližnji vzhod je označil za moteno regijo, ki jo želijo ZDA izboljšati, vendar ne bodo mogle zagotoviti trajnega miru in usoda regije je v rokah njenih prebivalcev.

Trump je Rusijo in Iran opozoril pred sodelovanjem z Asadovim režimom in vprašal, kakšna država si želi biti povezana z množičnim morilcem nedolžnih moških, žensk in otrok. "Države sodimo po prijateljih in nobena država ne bo uspešna s promocijo malopridnih držav, surovih tiranov in morilskih diktatorjev," je dejal Trump.

Rusijo je naravnost obtožil, da ni držala besede, ki jo je dala leta 2013, namreč da bo zagotovila odstranitev kemičnega orožja iz Sirije. "Zadnji napad je neposredna posledica tega, da Rusija ni držala besede," je dejal Trump in dodal, da se mora Rusija odločiti, ali bo nadaljevala po tej temni poti ali pa se bo pridružila civiliziranim državam.

ZDA so v petek v bližino Sirije premaknile dodatne pomorske zmogljivosti za napade z raketami tomahawk, ruska vojska pa je zavzela prizorišče domnevnega napada s kemičnim orožjem v Dumi. Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je v četrtek opozoril, da ne izključuje možnosti spopada med ZDA in Rusijo zaradi Sirije.

Kmalu po Trumpovih besedah so začele tiskovne agencije poročati o velikih eksplozijah v Damasku. O napadih je danes zgodaj zjutraj poročala tudi sirska državna televizija.

Trump je že lani ukazal napad na Sirijo zaradi uporabe kemičnega orožja. Takrat so Američani z raketami uničili letališče, s katerega je režim sprožil kemični napad. Trump je dejal, da so takrat uničili 20 odstotkov zračnih sil Asadovega režima.

Sirski konflikt pred novim nevarnim zapletom

Krvava vojna v Siriji, ki je zahtevala prek 350.000 smrtnih žrtev ter pognala v beg več milijonov ljudi, traja že več kot sedem let. Konflikt se je dodatno zapletel po domnevnem napadu s kemičnim orožje v Dumi, po katerem so ZDA zagrozile s kaznovanjem sirskega predsednika Bašarja al Asada in davi grožnjo uresničile. Sledi kronologija sirske vojne.

Marec 2011: Demonstracije v Damasku sprožijo množične proteste proti vladi sirskega predsednika Bašarja al Asada. Proteste krvavo zatrejo, več sto ljudi je ubitih.

Oktober 2011: Rusija in Kitajska blokirata resolucijo Združenih narodov za obsodbo Asadovega režima. V prihodnjih mesecih blokirata še več resolucij. V nasilju v Siriji je medtem ubitih več tisoč ljudi.

Junij 2012: Stalne članice Varnostnega sveta ZN in več bližnjevzhodnih držav se dogovorijo o načrtu za tranzicijo v Siriji, a načrtovana prehodna vlada ni oblikovana in vojna se nadaljuje.

Avgust 2013: V predmestju Damaska se zgodi napad s kemičnim orožjem, ki po različnih ocenah terja od več sto do več kot 1000 življenj. Sirski uporniki in Zahod za napad okrivijo vladne sile. Damask očitke zavrne in za katastrofo obtoži opozicijo.

September 2013: Resolucija VS ZN od Damaska zahteva uničenje celotnega arzenala kemičnega orožja. Kmalu zatem se začne postopek predaje in uničenja kemičnega orožja.

Januar/februar 2014: Mirovna pogajanja med sirskimi sovražnimi stranmi v Švici se končajo brez rezultata.

September 2014: ZDA in zaveznice z bojnimi letali prvič bombardirajo položaje skrajne skupine Islamska država na severovzhodu Sirije.

Januar 2015: Po več mesecih srditih bojev z Islamsko državo kurdskim borcem uspe osvoboditi severnosirsko mesto Kobane. Sledijo novi porazi džihadistov na severovzhodu Sirije.

Maj 2015: Islamska država osvoji antično mesto Palmira v osrednjem delu Sirije, ubije več sto ljudi in množično uničuje zgodovinsko dediščino.

September 2015: Rusija v Siriji začne zračne napade v podporo sirski vladi. Moskva trdi, da bombardira večinoma položaje Islamske države, Zahod pa ji očita napadanje zmernih upornikov.

Oktober 2015: S konferenco na Dunaju se začne nov poskus iskanja politične rešitve sirskega konflikta. Na konferenci sodelujeta tudi Rusija in Iran kot glavna zaveznika sirske vlade. Nov krog pogovorov na Dunaju se začne novembra, ko dosežejo dogovor o časovnici za politični proces v Siriji.

November 2015: Turčija v Siriji sestreli rusko bojno letalo, ker naj bi kršilo turški zračni prostor. Ruski predsednik Vladimir Putin Ankari zagrozi z resnimi posledicami in ji očita podporo skrajnežev v Siriji. Po krvavih terorističnih napadih v Parizu Francija okrepi zračne napade na skrajneže v Siriji. Medtem se okoli 60 držav priključi zavezništvu za boj proti IS.

December 2015: VS ZN soglasno sprejme resolucijo, ki izrisuje nadaljevanje mirovnega procesa za končanje vojne v Siriji. Ta proces naj bi očitno vključeval tudi Asadov režim, saj njegove politične usode resolucija ne omenja.

Januar 2016: Kljub odsotnosti pomembnih opozicijskih predstavnikov se v Ženevi začnejo večkrat preloženi mirovni pogovori med sirsko vlado in opozicijo. Rusija vztraja pri udeležbi sirskih Kurdov, kar pa zavrača Turčija.

Februar 2016: Mirovna pogajanja v Ženevi prekinejo brez preboja. Sirske vladne sile pa ob pomoči ruskih zračnih napadov sprožijo silovito ofenzivo na območju Alepa, ki z domov prežene več deset tisoč ljudi in zada hud udarec upornikom. Proti upornikom se na severu Sirije borijo tudi kurdske sile, ki jih čez mejo obstreljuje Turčija. ZDA in Rusija vendarle dosežeta sklenitev dogovora o prekinitvi ognja, ki ga podpreta tako sirska vlada kot opozicija.

Marec 2016: Sirske vladne sile ob podpori Rusije iztrgajo Palmiro iz rok Islamske države, a jo Islamska država decembra znova zavzame.

Avgust 2016: Turške sile prestopijo mejo s Sirijo.

December 2016: Sirske sile ob podpori ruskih zavzamejo Alep, kar pomeni veliko zmago za režim Bašarja al Asada. Veljati začne prekinitev ognja, potem ko je v mesecih pred tem prihajalo do krajših prekinitev ognja.

Januar 2017: Rusija in Iran, ki podpirata sirski režim, ter Turčija, ki je na strani upornikov, organizirajo mirovne pogovore med sprtima stranema v Siriji. Proces pripelje do vzpostavitve štirih varnih območij, čeprav se sporadični spopadi nadaljujejo.

Februar 2017: V Ženevi se začnejo nova mirovna pogajanja, ki pa se marca končajo brez uspeha. Turške sile in sirski uporniki sporočijo, da so iz rok Islamske države iztrgali mesto al Bab.

Marec 2017: Sirska vojska znova osvoji Palmiro. ZDA na pomoč sirskim opozicijskim silam na severu Sirije napotijo dodatnih vojake.

April 2017: V zračnem napadu s kemičnim orožjem na mesto Kan Šejkun, ki je v rokah upornikov, umre več kot 80 ljudi, večinoma civilistov. ZDA za napad obtožijo sirski režim in v odgovor z raketami tomahawk uničijo sirsko vojaško letališče Šairat, od koder naj bi sirske režimske sile napadle s kemičnim orožjem.

Oktober 2017: Sirske demokratične sile skrajneže Islamske države dokončno preženejo iz njihove prestolnice Raka na severu Sirije.

November 2017: Sirska vojska zavzame mesto Deir Ezor na vzhodu Sirije, ki je bilo v rokah Islamske države.

Januar 2018: Turčija sproži vojaško operacijo proti kurdski milici YPG, ki je imela ključno vlogo v boju proti Islamski državi. Turška vojska milico, ki jo Ankara označuje za teroristično organizacijo, prežene z območja sirskega Afrina na meji s Turčijo.

Februar 2018: Sirski režim sproži silovito ofenzivo na zadnjo uporniško enklavo blizu sirske prestolnice Vzhodno Guto. V dobrih treh tednih je ubitih več kot 1100 civilistov.

April 2018: V domnevnem napadu s kemičnim orožjem v Dumi, zadnjem kraju pod nadzorom upornikov v Vzhodni Guti, je ubitih najmanj 40 ljudi. Sirski režim zanika odgovornost za napad, Rusija pa je sporočila, da njeni strokovnjaki niso našli dokazov o uporabi kemičnega orožja. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bodo odgovorni plačali visoko ceno. ZDA so z zaveznicama Francijo in Veliko Britanijo 14. aprila zjutraj napadle tarče v Siriji.

Mattis: Napadi na Sirijo se za zdaj ne bodo nadaljevali

Ameriški obrambni minister James Mattis je kmalu po napovedi predsednika Donalda Trumpa, da so skupaj z Veliko Britanijo in Francijo sprožili "trajne" napade na Sirijo zaradi uporabe kemičnega orožja, dejal, da več od uvodnih napadov danes zjutraj po srednjeevropskem času za zdaj ne načrtujejo.

Mattis, ki je še v četrtek dejal, da čaka na dokaze, da je režim sirskega predsednika Bašarja Asada pred tednom dni v Dumi uporabil kemično orožje, je na novinarski konferenci v Pentagonu dejal, da ne dvomi v Asadovo odgovornost.

Dejal je, da so mu poslali jasno sporočilo, vendar dodatnih napadov za zdaj ne načrtujejo. Zagotovil je, da je povsem prepričan, da je v Dumi šlo za napad s kemičnim orožjem.

Tokratne napade je opisal kot močnejše od tistih lani, ko so ZDA prav tako v odgovor na napad s kemičnim orožjem uničile letališče, s katerega je bil izveden napad. Mattis je dejal, da Asad lani očitno ni razumel sporočila in so napadli znova.

"Ti napadi so bili usmerjeni proti režimu in smo se zelo potrudili, da se izognemo žrtvam med civilisti in tujci," je dejal Mattis, pri čemer je mislil na ruske vojake v Siriji.

Rusov o napadih niso predhodno obvestili razen normalne komunikacije med ameriško in rusko vojsko, da bo na določenem območju potekala zračna operacija. Napadli so tarče, kjer naj bi Asadov režim proizvajal kemično orožje.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Joseph Dunford je dejal, da so tarče izbirali, da se izognejo ruskim žrtvam.

Zadeli so tri tarče. To je raziskovalni center blizu Damaska, skladišče in poveljniški položaj prav tako blizu Damaska in skladišče kemičnega orožja blizu Homsa.

Mattis je dejal, da je čas, da se civilizirane države združijo za konec vojne v Siriji s podporo ženevskemu procesu ZN.

Pentagon bo v soboto zjutraj na novinarski konferenci opisal tarče in potek operacij, v katerih uvodoma niso imeli poročil o žrtvah med zavezniškimi napadalci kljub protizračni obrambi Asadovega režima.

Udeležbo v napadih sta potrdila tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanska premierka Theresa May.

Macron je dejal, da je Asadov režim prestopil rdečo črto in niti najmanj ne dvomi, da je napad s kemičnim orožjem pred tednom dni v Dumi izvedla sirska vlada.

Britanska premierka pa je napad opisala kot omejen in merjen. "Ne gre za posredovanje v državljanski vojni niti za spremembo režima, ampak za omejen in merjen udarec, ki ne bo povečal napetosti v regiji in se izogiba civilnim žrtvam," je sporočila Mayjeva.

Britansko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je bil njihov napad uspešen.

nazaj na vrh