[Afera predor Karavanke] Kdo v ozadju upravlja z Državno revizijsko komisijo, ki dela v korist tajkuna Petriča? Vsi člani senata so iz vrst Židanove stranke SD!

  • Napisal  A. G./Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Stojan Petrič in Dejan Židan (foto: twitter) Stojan Petrič in Dejan Židan (foto: twitter)

Zadnje dni po Sloveniji odmeva nerazumljiva odločitev Državne revizijske komisije glede gradnje vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. Ta je namreč razveljavila odločitev Darsa, ki je za gradnjo karavanškega predora izbral podjetje Cengiz Insaat z izkušnjami v gradnji cest in predorov, ki je tudi dalo daleč najcenejš ponudbo.

A če celotno sliko pogledamo bolje in globlje, ta odločitev ni tako nerazumljiva, saj je v ozadju kup političnih povezav, ki si med seboj delajo usluge in grabijo denar davkoplačevalcev. Državna revizijska komisija naj bi bila sicer neodvisen in samostojen državni organ – a kako je to mogoče, če je v senatu nekdanji občinski svetnik SD, kandidatka na lokalnih volitvah na listi SD in nekdanja generalna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v času ministrice Anje Kopač Mrak, iz SD? Poleg tega pa, ne le da imajo v senatu le politične naveze, njihova članica naj bi bila tudi partnerica izvršnega direktorja v Kolektorju. Petričev Kolektor pa, kot je znano, se na vso moč poteguje, da bi bil izbran kot izvajalec karavanškega predora, saj bi se mu s tem še bolj na široko odprla vrata za predrag 2. tir. Vse to je podobno umazani igri, le da v tej igri kradejo denar, ki ga moramo plačevati državljani.

Predor Karavanke od leta 1991 čaka na drugo cev. Avstrijci jo že gradijo, Slovenija pa se utaplja v korupciji in birokraciji. Bo to ogrozilo cel projekt? (Foto: YouTube)

V DRK tudi konflikt interesov
Poleg korupcije in izkoriščanja položaja pa je etično sporno tudi to, da je nekdanja predsednica revizijske komisije Vesna Cukrov kasneje kot odvetnica zastopala ta ista podjetja, o katerih je prej kot predsednica komisije odločala. Tako se je namreč zgodilo leta 2009, ko je bila v senatu DRK, ko je postopek za revizijo zahteval Riko, d.o.o., leta 2013 pa je kot odvetnica zastopala isto podjetje pred svojimi nekdanjimi kolegi v senatu. Pred senatom je zastopala tudi gradbenega tajkuna Stanka Polaniča in njegov Pomgrad, je pa tudi odvetnica odvetnica GH Holdinga. To je dodatni dokaz, da za tem stojijo politične povezave in ne nazadnje konflikt interesov.

Po pregledu odločb DRK – kdo je bil v senatu, kdo je postopek sprožil in kako so odločali, vidimo vrsto povezav
Postopek za revizijo v primeru Karavank je med drugim zahteval tudi Kolektor Stojana Petriča. Ta ima namreč celo zgodovino zahtevkov za ponovno odločanje za izvajalca. Po podatkih portala Edus-Info je Kolektor (Koling in CPG) od leta 2010 kar 24-krat vložil postopek, saj prvotno ni bil izbran. V več kot polovici primerov je dosegel svoje tako, da je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika in posledično izrinila najugodnejše ponudbe. (Več o tem si lahko pogledat tukaj).

Glede na Petričeve naveze to sploh ni presenetljivo. Kolektor se namreč skupaj s podjetjem Riko Janeza Škrabca (ki je tudi član Kučanovega foruma 21) poteguje za gradnjo karavanškega predora. Tudi on je komisiji stari znanec, saj je od leta 2006 25-krat vložil postopek za revizijo. (Več o tem si lahko pogledat tukaj).

Milan Kučan in Janez Škrabec

Ker se je zgodilo ravno to, da je Kolektor v primeru Karavank izrinil najugodnejšega izvajalca, ko je DRK razveljavila odločitev Darsa za turško podjetje, je nazaj v igro prišel tudi naslednji slovenski gradbeni baron, Blaž Miklavčič z GH Holdingom. Tudi njegova naveza z Dejanom Židanom je znana, saj sta bila nekdaj sodelavca v Panviti, Kmetijskem gospodarstvu Rakičan. Od leta 2017 je na DRK vložil zahtevek 5-krat, od tega so mu v treh primerih ugodili. (Več o tem si lahko pogledat tukaj).

Stojan Petrič (Kolektor), Janez Škrabec (Riko), Blaž Miklavčič (GH Holding) so znani slovenski tajkuni, s povezavami v sami revizijski komisiji, so eni izmed glavnih zmagovalcev javnih naročil in tudi tokrat na preži za novim plenom. Torej, komu bo uspelo graditi karavanški predor?

Vprašanje je, ali sploh lahko zaupamo takšni komisiji, ki naj bi bila samostojen in neodvisen organ, a ima politične naveze in je v preteklosti, po odločbah sodeč, odločala določenim gradbenikov v prid? Ali imajo druga podjetja sploh možnost, glede na to, da imajo osebne in politične povezave vse več vpliva, da javna naročila dobijo “gradbeni baroni”, ki imajo bistveno višje cene in se tako iz davkoplačevalskega denarja preplačuje projekte? Globoka država je res globoka, saj ji nikakor ne moremo priti do dna.

A. G./Nova24TV

»Popravek in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na prispevek z naslovom:

[Afera predor Karavanke] Kdo v ozadju upravlja z Državno revizijsko komisijo, ki dela v korist tajkuna Petriča? Vsi člani senata so iz vrst Židanove stranke SD!”, objavljen 17.12.2018, ob 9.32 uri.

V članku ste zapisali, da naj bi bili vsi člani Državne revizijske komisije iz vrst SD in da naj bi Tadeja Pušnar izkoristila svoj položaj za izkoriščanje državnega denarja ter da so ji očitali korupcijo in nemoralne politične povezave. Tadeja Pušnar ni nikoli uporabila svojega položaja za izkorščanje državmega denarja, nikoli tudi ni bila v nobenem postopku, v katerem bi presojali njeno morebitno koruptivnost ali nemoralne politične povezave. Tadeja Pušnar ni in nikoli ni bila članica SD.

Tadeja Pušnar

zanjo po pooblastilu Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, o.p., d.o.o.«

nazaj na vrh