Afera Planinšek drugič! Je v ozadju medijske diskreditacije celjskega duhovnika tudi Nevidna moč? V igri tudi veliki odškodninski zahtevki!

Če bo diskreditacija uspela, se lahko zgodi, da bo moral Dom sv. Jožef celo zapreti svoja vrata. (foto: jozef.si) Če bo diskreditacija uspela, se lahko zgodi, da bo moral Dom sv. Jožef celo zapreti svoja vrata. (foto: jozef.si)

O gejevskem lobiju, imenovanem »Nevidna moč«, se je veliko pisalo leta 2011, gre pa za lobi, ki praviloma ne razlikuje med ideološkimi poli, svoje lovke ima v vseh političnih strankah, številnih organizacijah, pa tudi v verskih skupnostih. Ni skrivnost, da lovke segajo tudi v Katoliško cerkev.

 

Ko smo nedavno pisali o medijskem konstruktu na Planet TV (TUKAJ), ko je anonimnež bojda razkrinkal Jožeta Planinška, sicer direktorja Doma sv. Jožefa v Celju, češ da ga je slednji v času, ko je še deloval v Šentjakobu v Celju, večkrat spolno zlorabil kot mladoletnika, so do nas prišlo različni odzivi. V celjskem okolju tem navedbam večinoma ne verjamejo, so se pa našli tudi takšni, ki trdijo, da celo osebno poznajo žrtve njegovega nadlegovanja in da je teh še veliko, vendar doslej niso upali o tem spregovoriti zaradi strahu, ki jih še vedno hromi. Tudi anonimnež, ki je v oddaji Argument neposredno izpostavil Planinška, naj bi se za to dejanje odločil šele po več kot 25 letih menda prisilnega molka. A po drugi strani se lahko vprašamo, ali je bil anonimnež enako pogumen tudi pri svoji prijavi omenjenega dejanja policiji ali pa bo morda uporabljen (beri: zlorabljen) institut zastaranja, ki je praviloma namenjen diskreditaciji posameznika.

Je pa zanimivo, da naši viri ob tem sprašujejo, češ kako je mogoče, da so se spravili na enega najbolj zagnanih duhovnikov na območju Celja, ki je nedavno praznoval svoj okrogli jubilej (60 let), veliko dela tudi z mladimi (tudi preko dramske skupine), vendar doslej ni bilo opaziti nobenih govoric o spolnih zlorabah? Mimogrede, Planinšek v Celju deluje že skoraj 25 let (od leta 1995 dalje), v preteklosti je bil tudi župnik v župniji sv. Jožefa na istem naslovu. Mimogrede, tu je nekdaj kot župnik in kaplan deloval tudi kardinal Franc Rode. Sedaj je vprašanje, kateri duhovnik bo naslednja tarča. Naši insajderji so skoraj prepričani, da bodo prihodnji tedni odločilni tudi glede odnosa do Misijonske družbe, ki ji Planinšek tudi pripada, v ozadju diskreditacije pa naj bi bil tudi gejevski lobi. Ali natančneje: ena od hipotez je, da se gejevski lobiji (ker jih je več) celo spopadajo med seboj, kar potrjuje naše navedbe, da gre za investiturne boje in da bo proti Misijonski družbi (lazaristom) v prihodnjih nekaj mesecih izstreljenih še več puščic.

Smo pa pred kratkim od Misijonske družbe dobili natančen opis postopkov, ki so jih izvedli v zadnjem času v zvezi s prijavami spolnega nadlegovanja v primeru Planinšek. Kot so navedli, so leta 2014 prejeli prijavo s strani D. Č., kjer je bil postopek sprožen in tudi primerno zaključen. 22. marca letos pa naj bi prejeli še dve prijavi, eno od teh je podpisal Janez Cerar preko svojega odvetnika. Omenjeno pismo so še isti dan predali v roke t. i. ekspertni komisiji, ki se v okviru Slovenske škofovske konference ukvarja s spolnimi zlorabami s strani duhovnikov, le-ta pa je zadevo predala organom pregona.

Zakaj so ti podatki o obravnavah primerov pomembni? Predvsem zaradi nasprotujočih informacij, ki se širijo v javnosti. Kot je znano, je iniciativa Dovolj.je predstavila primer D. Č., ki se je začel že leta 2014, vodstvo pa je že takrat sprožilo postopek in od obtoženca dobilo pojasnilni odgovor. »Sledilo je zaslišanje tožnika (9. 4. 2014, takrat starega 26 let) in toženca (8. 5. 2014) pred zunanjim zasliševalcem z nesporno moralno integriteto. Vsak od zaslišanih je po svojem pogovoru zapis pogovora pregledal ter ga vpričo pooblaščenca in notarja podpisal. Tožnik drugega primera domnevne zlorabe ni poznal,« je zapisano v sporočilu Misijonske družbe. Maja tistega leta je zasliševalec podal ugotovitev, da je šlo pri storjenem dejanju za neprimerno obnašanje oziroma »prestop meje dobrega okusa, ki naj bi označeval duhovniško osebnost«, za kar se je toženec pisno opravičil, da ni imel namenov, ki jih je v njegovi »razigranosti« videl tožnik. Kljub temu pa je 3. junija 2014 tožnik zahteval, da se toženca takoj umakne z delovnega položaja in loči od skupnosti, začel je dvomiti tudi v korektnost zapisa pogovora z zaslišanja, čeprav je zasliševalec izjavil, da je bil zapis korektno narejen in s strani tožnika tudi sprejet.

Že 11. julija 2014 pa je vodstvo Misijonske družbe izdalo dekret, v katerem tožniku določi spremstvo za duhovno in psihološko oporo, toženemu pa naloži t. i. zdravilno kazen v obliki prepovedi opravljanja duhovniške službe v javnosti za dobo treh mesecev in nastanitev v tujini z namenom duhovne rehabilitacije, prav tako pa tudi odvzem pastoralnega dekreta (pred tem je bil Jože Planinšek tudi župnik, nato le še kaplan), pa tudi dodelitev duhovnega in psihološkega spremstva. Kot je zapisalo vodstvo Misijonske družbe, sta se tožnik in toženec pred pričami tudi spravila. Kljub temu pa tožnik ni bil zadovoljen z vodenjem postopka na metropolitanskem (cerkvenem) sodišču v Ljubljani in je svoj primer že pet dni kasneje poslal na Kongregacijo za nauk vere pri Svetem sedežu, kjer so postopek preverili in ga zaključili marca 2017. V okviru tega postopka je tožnik navedel drugo domnevno žrtev, namreč Janeza Cerarja, ki je bil nato po navedbi vodstva Misijonske družbe povabljen s strani vizitatorja (vodje slovenske province), da pod prisego in pred dvema pričama poda izjavo o zlorabi – kar naj bi Cerar res storil, a brez imena storilca in o storjenem dejanju. Izjavo naj bi »popravil« šele februarja letos, ko je prišlo do nastanka iniciative Dovolj.je. Čeprav je tudi res, da na tiskovni konferenci ni povedal imena in priimka storilca, dejal pa je, da ga je nadlegoval isti klerik kot v primeru D. Č.

Ali navedbe iz sicer internega sporočila Misijonske družbe res držijo, seveda za zdaj nismo izvedeli. Dokaj natančen kronološki potek dogajanja v sporočilu, ki ga je podpisal sedanji vizitator Franc Rataj, kaže na to, da je opis dokaj točen. Ob tem dodajajo, da so se petega marca letos za obisk na sedežu province v Ljubljani najavili predstavniki iniciative s preprostim sporočilom »Pridemo«, ne da bi navedli, kdo vse bo prišel. Seveda je Misijonska družba glede na to, da sta bili na tiskovni konferenci po njenem mnenju izrečeni dve neresnici, odklonila, da bi predstavniki iniciative kar »prosto po Prešernu« prihajali na obisk in si celo ogledovali dokumentacijo. Ob tem je prišlo celo do neskladij, saj je portal Domovina, ki velja za nekakšen »neuradni« bilten iniciative, poročal o štirih prijavah proti Planinšku, predstavnik iniciative Matej Križanič pa je 27. marca, dva tedna po tej objavi, povedal, da gre za tri prijave. O tem je vodstvo Misijonske družbe obvestila tudi odvetniška družba, in sicer 22. marca letos. Isti dan sta bila primera predana v roke ekspertni komisiji in organom pregona. V zvezi s tem vodstvo lazaristov pojasnjuje, da so na vse tri prijave odgovorili korektno, v najhitrejšem času in strokovno, ter jih zaupali za to pristojnim organom. Kot pravijo, težave rešujejo »na optimalno dostojen način, ki toženca in toženega obravnava spoštljivo in ne ustvarja novih žrtev, kakor jih za seboj pušča poulična in medijska obravnava, ki daje prednost senzacionalizmu (= pogromu) pred iskanjem pravičnosti«. Zato Misijonska družba smatra, da je bil poziv iniciative preko odvetniške družbe, naj še pred razkritjem imena v oddaji Argument Misijonska družba »v okoljih, kjer je deloval Planinšek, javno objavi poziv morebitnim žrtvam«, precej nenavaden. Kot pravijo, je potrebno zaščititi predvsem pravičnost postopka, ki bo najbolj verodostojno ocenil morebitnega storilca in žrtev. Glede nedolžnosti ali krivde Jožeta Planinška pa se vrh Misijonske družbe - na globalni ravni jo vodi prav tako Slovenec Tomaž Mavrič, sicer doma iz Argentine - za zdaj ni opredelil.

Toliko o postopkih, s katerimi je imela opraviti Misijonska družba. Kajti najbolj umazan del se začne šele sedaj – namreč, lovci na pedofile v cerkvenih vrstah navajajo statistični podatek, da je glede na statistično verjetnost (trije odstotki duhovnikov naj bi imelo pedofilske afere) v Sloveniji okoli 30 duhovnikov pedofilov, na kar pa Rataj odgovarja, da so v ZDA katoliški duhovniki, ki so storili takšna dejanja, večinoma irskega izvora, in da gre za kulturni problem. Zato statistično ni dokazljivo, da bi moralo biti pri nas okoli 30 takšnih duhovnikov (in seveda so večinoma še nekaznovani). A verjetno je mogoče pričakovati, da bo iniciativa Dovolj.je sledila prav temu statističnemu vzorcu. No, naši viri pa opozarjajo na drugo plat – ker se je v naši državi že zgodilo, da so bili duhovniki zaradi pedofilije obsojeni po krivem, bi lahko kasneje sledile tudi odškodninske tožbe, ki bi jih sodišča lahko dosodila tudi izmišljenim žrtvam. Znano je namreč, da je svoj delež k finančnemu pokopu mariborske škofije prispevala tudi odškodninska tožba proti njej zaradi zlorab, ki naj bi jih storil sedaj že pokojni župnik iz Artič Karl Jošt. Sodba o odškodnini je bila prelomna zato, ker je bila odgovornost prenesena tudi na škofijo, ki menda kljub opozorilom o zlorabah ni ukrepala. Leta 2016 je odškodnino 80 tisoč evrov z obrestmi vred potrdilo tudi vrhovno sodišče.

In če bi prišlo do podobnega zahtevka tudi v primeru Celja, bi to lahko pomenilo, da lazaristi zaprejo svoja vrata na Jožefovem hribu in da se Dom sv. Jožef lahko samo še proda – s cerkvijo vred. Povsem drugo vprašanje pa je, kdo bi si razdelil ta denar ...

nazaj na vrh