V reviji Demokracija: Anketa: Kdo bi se prebil v parlament? Praznovanje kolaboracije! Intervu: dr. Breda Mulec

V novi reviji Demokracija objavljamo anketo Parsifala in FUDŠ, ki kaže, da v slovenskem javnem mnenju prihaja do političnih sprememb in možnosti, da na naslednjih državnozborskih volitvah končno zmaga pomladna opcija. Podpora SDS se je še povečala, po drugi strani pa je najbolj upadla podpora NSi, ki ne bi prestopila parlamentarnega praga. Bili smo na Zboru za republiko o prihodnosti Evrope in na škandalozni obsodbi Milka Noviča. Objavljamo kolumne dr. Matevža Tomšiča, dr. Mateja Makaroviča, mag. Branka Grimsa, Francija Donka in Romane Tomc. Objavljamo veliki intervju z dr. Bredo Mulec.

Že po tradiciji vsak mesec preverjamo javnomnenjski utrip v slovenski politiki, predvsem glede podpore političnim strankam. Kot kaže zadnja Parsifalova anketa, SDS ostaja trdno na prvem mestu. Kaj pa druge pomladne stranke in morebitna nova koalicija?

Anketa agencije Parsifal, ki je nastala v sodelovanju s Fakulteto za uporabne družbene študije, naročnik pa je bila Nova24TV, je bila izvedena med 10. in 13. aprilom letos. V njej je sodelovalo 619 oseb. Zagotovo bo bralke in bralce najbolj zanimala popularnost političnih strank oz. odgovor na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile predčasne volitve še letos. Naj spomnimo, da je za tovrstno merjenje javnomnenjskega utripa skoraj vedno značilna visoka stopnja neopredeljenosti. Dobrih enajst odstotkov anketirancev ne ve, katero stranko bi volili, dobrih 21 odstotkov ne bi volilo nobene stranke, medtem ko 6,2 odstotka anketirancev sploh ne bi šlo na volitve. To pomeni, da se stopnja neopredeljenosti približuje štiridesetim odstotkom. Vendar lahko vseeno rečemo, da je v primerjavi z marčevsko anketo delež neopredeljenih manjši. Če je delež tistih, ki ne bi šli na volitve, ostal praktično enak, pa je takrat skoraj 22 odstotkov vprašanih odgovorilo z »ne vem«, 27 odstotkov pa ne bi volilo nobene stranke. To pomeni, da je stopnja neopredeljenosti takrat presegla mejo petdesetih odstotkov, sedaj pa znaša malo manj kot štirideset odstotkov. Glede na marec je torej delež tistih, ki se niso opredelili za izbiro politične stranke, upadel za dobrih petnajst odstotnih točk. Naključje? Morda. A poglejmo najprej, kakšen je izid ankete …

KAZALO REVIJE DEMOKRACIJA:

UVODNE STRANI

7          V središču: Drugi tir: vlada dela neumnosti

8          Pogled: Spet nova birokratska brca v prazno

9          Kolumna: Glavna nevarnost preži od znotraj

POLITIKA

10        Še vedno rezerve za politično pomlad

14        Evropa in EU pred izzivom stoletja

18        Absurdnost praznovanja dneva kolaboracije

20        Dr. Matej Makarovič: Nevarne iluzije

SLOVENIJA

22        Škandalozna obsodba Milka Noviča

26        Birokraciji še niso rekli stop!

29        Nepripravljeni na poostren nadzor meja

32        Podčetrtek: turistična in kmetijska občina

35        Nad županjo in vlado samo nebo?

36        Beneški izseljenci in identiteta

INTERVJU

38        Dr. Breda Mulec

DOM IN SVET

44        MKUltra: Psihološko bojevanje

48        Vojna proti beli manjšini v Južni Afriki?

55        Raziskovalec slovenske arhitekture

56        Slovenci beremo veliko premalo

OGLEDALO

58        Film: Maščevanje

60        Prosti čas: Hotel Grace Panama Hotel

62        Zanimivosti: Avtomobilnost prihodnosti

64        Šport: Hokejski kralji z Jesenic

66        Promenada: Pozitivni učinki glasbenih kvot

68        TV-kuloar: Čisto nori na keš

70        Kronika časa: Domobranska prisega

74        Kolumna: Skomine po našem denarju

ŠTIRI IZPOSTAVLJENE TEME:

10        POLITIKA

Še vedno rezerve za pomlad

Že po tradiciji vsak mesec preverjamo javnomnenjski utrip v slovenski politiki, predvsem glede podpore političnim strankam. Kot kaže zadnja Parsifalova anketa, SDS ostaja trdno na prvem mestu. Kaj pa druge pomladne stranke in morebitna nova koalicija?

14        SLOVENIJA

Evropa pred izzivom stoletja

Ali je še kdo pričakoval, da bosta predsednik SDS Janez Janša in prvi predsednik Zbora za republiko Peter Jambrek še kdaj sedla za skupno mizo? To se je vendarle zgodilo prejšnji teden, natančneje v sredo, 12. aprila, na javni tribuni v ljubljanskem hotelu Slon.

38        INTERVJU

Dr. Breda Mulec

Tiskovne tožbe so se v tem obdobju docela razvile. Novo ureditev tiskovnega prava, enotno za vso državo, je 8. avgusta 1925 prinesel zakon o tisku. V prvem planu so bile uperjene proti žaljivemu piscu, če ta ni bil znan, pa proti odgovornemu uredniku. Značilnost teh tiskovnih tožb je bila, da se je ves kazenski postopek odvil zelo hitro. Ne tako kot danes …

44        DOSJE

MKUltra: Psihološko bojevanje

Trinajsti april 1953 je pomemben datum v zgodovini psihološkega bojevanja in hkrati (prikritega) testiranja drog na ljudeh. Takrat je direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia) odobril začetek projekta MKUltra Kako vplivati na človeški um.

Vabljeni k branju revije Demokracija, ki izide vsak četrtek!

Objavimo, kar drugi zamolčijo! Z nami boste vedeli več!

Preberite več...

Slovenski narod se bo po velikem petku trpljenja očistil in pomladil, kljub Kučanovem držanju rok v žepih

Leto 1990. V Kočevskem Rogu, pri breznu Pod Krenom poteka maša za žrtve komunistične revolucije. Nekateri ji zmotno rečejo “spravna maša”, ker je prišlo do stiska roke med takratnim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom na eni strani, na drugi pa je bil takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Najbrž so imeli ljudje, ki so se udeležili pogrebne svete maše, velika pričakovanja, ki pa se do danes niso uresničila. Kolikšna je bila želja po spravi na strani “zmagovalcev”, pove drobna, a zgovorna gesta Milana Kučana. Zadnji predsednik zveze komunistov je imel tistega julijskega dne med mašo roke namreč globoko v žepih.

Po 27. letih od simbolnega pokopa v Kočevskem Rogu, so spregovorile kosti žrtev. Z razkritjem Barbarinega rova, Teharij, Macesnove gorice, tankovskega jarka pri Teznem, Hrastniškega hriba in tisočev drugih krajev trpljenja je prišla na plano narava strašnega časa narodove zgodovine. Ob slikah nepredstavljivega trpljenja se je v narodu nekaj pomembnega premaknilo in med nami je nastalo stanje, v katerem smo začutili človeka, ki trpi Kristusove muke, človeka, ki je umiral in bil zabetoniran globoko v jami.

Dolgoletna pregrada molka, skoraj še hujša od onih betonskih, je končno padla. Prepoved govorjenja o dogodkih, ki so se dogajali med in po drugi svetovni vojni, je končno nehala veljati in vsak izmed nas, ki smo začutili povojno trpljenje slovenskega naroda, je poklican k temu, da se aktivno vključi v razpravo o teh vprašanjih. Naloga zgodovine, prava in civilizacije pa je, da nam pri tem pomaga.

Molk je poraz!
Priznani zgodovinar Stane Granda je na temo sprave leta 2012 povedal naslednje: “Le s tem, ko bomo te stvari povedali in pojasnili, da so bili oboji žrtve teh peklenskih načrtov, potem se bo slovenski narod očistil in pomladil. Šele takrat, ko bomo spoznali svojo tragedijo, bomo lahko zares začeli živeti v samostojni Sloveniji, do takrat pa bomo prikrajšani.”

A prikrajšanost, ki jo na različne načine občutimo, se zgodi, ko zavržemo etične standarde, med katerimi je najvišje prav spoštovanje življenja, od spočetja do naravne smrti. Ko narod ta etični standard zavrže, to po mnenju pokojnega akademika, Jožeta Trontlja, ne pomeni nič drugega kot postopen razpad človeške družbe. To je njegova  dragocena duhovna oporoka Slovencem.

Čas po osamosvojitvi je prinesel ničelno toleranco do fizičnega nasilja, a je poln duhovnega in simbolnega nasilja
Breme neuresničene sprave se počasi prelaga na mlajše generacije, a jih na to lahko pripravimo z zgledom odgovornosti, ki jo imamo do države kot državljani in kristjani. Slovenija je po osamosvojitvi prevzela demokratičen model urejanja družbenih odnosov, kjer vladata spoštovanje in pravičnost, za razliko od fizičnega nasilja, s katerim je družbo ustrahoval komunistični režim.

Danes prevladujoča levičarska oblast še vedno izvaja nasilje nad pomembnimi družbenimi skupinami, kot smo kristjani in drugače misleči. O tem pričajo vsiljevanje protidružinskih zakonov, socialna zakonodaja, ki jemlje denar družinam in dela berače iz starejših ljudi, ter ustvarjanje drugorazrednih državljanov. To pa pomeni, da je tudi čas po osamosvojitvi še vedno čas na neki ravni tudi duhovnega in pa simbolnega nasilja. Oboje poteka prek različnih sistemov za prikrivanje, ustrahovanje in pa manipuliranje, je že leta 2012 opozoril bioetik dr. Tadej Strehovec.

Je mogoča sprava, ki bo potekala samo na eni strani?
Travme pobojev, molka, zaprtosti arhivov, strahu in groze pred storilci se prenašajo na prihodnje generacije, iz česar se razvije temeljno nezaupanje do sveta. Zato je treba raziskovalcem omogočiti dostop do arhivov doma in v tujini. Povsem mogoče je, da bo sprava še naprej v srcu enim, drugim pa morda le na ustnicah ali še to ne in bo šele naslednja generacija sposobna kritičnega odnosa do resnice polpretekle zgodovine.

Tako v družinah kot v narodu se velikokrat dogaja, da bremena, ki so pravzaprav naša, prelagamo na prihodnje rodove. Zato je trebanarediti vse, kar je v naši moči, da bosta resnica in pravičnost spoštovani. Ob trenutnem razpoloženju vladajočega duha v državi to pomeni plavati proti toku, se ob tem potolči in polomiti, a bolje, da pridemo kruljavi v nebesa k vstalemu Kristusu, kot da smo celi vrženi v peklenski ogenj. V velikonočnem jutru bo naše zavzemanje za brezpogojno spoštovanje življenja morda edini dar, ki ga bomo položili pred Jezusa.

Vir: Nova24tv

Preberite več...
Naroči se na ta RSS