Ste vedeli, od kod izhaja rožni venec in kakšno moč ima? Preberite to! Izpostavljeno

foto: Wikipedia foto: Wikipedia

V novi številki Demokracije, ki je izšla danes, si lahko med drugim preberete tudi o tem, kako je Karel Martel leta 732 porazil arabske čete v krajih med Toursom in Poitiersom, torej dvema francoskima mestoma, ki sta znani po dveh svetniških škofih – Tours po sv. Martinu, doma iz naše Panonije, znanem tudi kot »botru vina«, Poitiers pa po sv. Hilariju, branilcu prave vere. Frankovski vojvoda in kasnejši vladar Karel si je zaradi zaustavitve arabskih čet, s čimer je zaustavil njihovo prodiranje v Evropo, prislužil naziv »Martel« (kladivo), kar pomensko ustreza pomenu naziva »Makabejci«, ki označuje slavno hebrejsko uporniško vojsko, ki je z Božjo močjo premagovala sovražnike (o tem poroča Sveto pismo v prvi in drugi knjigi Makabejcev).

 

Obletnica bitke pri Toursu je bila prav včeraj (10. oktobra). In ni naključje, da je prav oktober v katoliški tradiciji mesec, v katerem se še posebej daje poudarek na molitvi rožnega venca. Namreč, številne slavne bitke, v katerih je krščanska Evropa zmagovala proti številčno močnejšim (!) sovražnikom, so bile namreč izbojevane prav zaradi molitve. Samo tri dni pred obletnico bitke pri Toursu pa se praznuje obletnica pomorske bitke pri Lepantu, ki se je sicer zgodila osem stoletij kasneje proti Turkom. V spomin na ta dogodek je Cerkev razglasila praznik Rožnovenske Matere Božje (7. Oktobra), vsaka prva nedelja v oktobru pa je tudi rožnovenska nedelja. Papež Pij V. je namreč 1572 odredil, da je 7. oktober posvečen praznovanju spomina sv. Marije Zmagovalke, kasneje pa so ga preimenovali v praznik naše ljube Gospe rožnega venca. Leta 1896 je papež Leon XIII. ukazal vsak dan molitev rožnega venca v mesecu oktobru.

Tudi praznik Marijinega imena (12. september) je vezan na zmago proti Turkom. V 17. stoletju je namreč Jan Sobieski s svojo vojsko premagal Turke pri Dunaju. Tudi ta zmaga je bila izmoljena, v spomin nanjo je bil uveden praznik Marijinega imena.

Čeprav mnogi menijo, da je ta preprosta molitev preveč monotona, namenjena za »stare mame« in zato preživeta, ima v resnici zelo močno vlogo ne samo v zgodovini, ampak tudi v današnjih dneh. Beseda rožni venec izhaja iz latinske besede rosarium, kar pomeni »venec rož«, ponekod ga imenujejo tudi rožarij. Z molitvijo naj bi tako spletali venec rož, po zgledu vencev iz rož, ki so jih nekdaj ženini polagali na glavo nevestam. Tudi zato ga Hrvatje imenujejo »krunica« (slovensko: kronica, majhna krona). Omenjeno obliko molitve, podobne današnjemu rožnemu vencu, so najprej imenovali Marijin psalter. Po izročilu naj bi bil njen začetnik sv. Dominik v 13. stoletju in prav dominikanci najbolj prizadevali širiti to pobožnost. Tudi Marijina prikazovanja ter sporočila (tudi tista, ki jih je Cerkev priznala, denimo v Lurdu in Fatimi) govorijo v prid rožnemu vencu, saj Božja Mati spodbuja k molitvi rožnega venca. To je vidno tudi iz Marijinih sporočil s Kureščka in Medžugorja, kjer se pojavlja poziv k molitvi rožnega venca s srcem. Torej premišljeno in brez hitenja, »v duhu in resnici« - v rožnem vencu se namreč meditira in razmišlja o odrešenjski zgodovini.

O tem, kako se moli rožni venec, si lahko več preberete TUKAJ.

Vsebinsko se molitev rožnega venca večinoma nanaša na svetopisemsko besedilo. Molitev očenaš je tista, ki je omenjena v evangelijih in s katero je Jezus učil moliti svoje učence. Molitev zdravamarija pa je v prvem delu vzeta iz Svetega pisma (angelov in Elizabetin pozdrav Mariji, ki nosi Jezusa pod srcem), drugi del pa je iz izročila Cerkve. Prav tako tudi skrivnosti rožnega venca (petnajstim skrivnostim, ki so razdeljene na veseli, žalostni in častitljivi del, je papež sv. Janez Pavel II. dodal še skrivnosti luči, torej iz Jezusovega življenja), ki se večinoma nahajajo na dogodke, omenjene v Svetem pismu. Čeprav ponavljanje molitve zdravamarija deluje monotono, gre za navezavo na izročilo vzhodnega krščanstva, kjer se ob vdihu in izdihu ponavlja kratek vzklik »Jezus, usmili se me.« Morda bo kdo v tem prepoznal podobnost z mantro, torej pojmom iz azijskih nekrščanskih verstev, vendar so mantre so zvoki, zlogi, posamezne besede ali več besed, ki imajo poleg pomenskega (besedno pojmovanje) tudi »energijsko moč kreativne transformacije«. Pri krščanstvu pa ni poudarek na energijah in samoodrešenju, pač pa na odnosu z osebnim Bogom, ki edini odrešuje. A ko določen vzklik s srcem ponavljamo, to postane meditativna molitev, ki nas zbližuje z Bogom. Ne glede na to, da je marsikje v cerkvah pri molitvi rožnega venca še vedno prisotno »drdranje«, ki žal ne prinaša velikih sadov in blagoslova.

Zagotovo ima molitev rožnega venca v resnici veliko večjo moč, kot si mi lahko predstavljamo. Znano je, da so številni svetniki molili rožni venec (in to kleče). Denimo »čudodelnik iz Pietrelcine« sv. Pij (popularno imenovan pater Pij), pa tudi mnogi svetniški papeži, duhovniki, redovniki, redovnice in tudi laiki.

Več o tem, kaj pravi sv. Janez Pavel o rožnem vencu, si lahko preberemo TUKAJ.

Pri molitvi rožnega venca se uporablja tudi pripomoček – molek, ki ga sicer imenujemo z istim izrazom kot samo molitev, mnogi ji po ljudsko rečejo tudi »paternošter«. Na standardni molek se lahko poleg klasičnega rožnega venca (en del obsega pet skrivnosti plus uvodne jagode oz. zrna rožnega venca) tudi rožni venec Božjega usmiljenja (več o njem si lahko preberete TUKAJ). V frančiškanski tradiciji se je razvil tudi serafinski rožni venec, ki se moli enako kot običajno, ima pa sedem skrivnosti (več o njem TUKAJ). V Medžugorju in nasploh v Hercegovini se je med ljudmi že pred stoletji razširila tudi molitev malega rožnega venca v čast Žalostne Matere Božje, ki obsega sedemkrat po tri zrna (sedemkrat očenaš, zdravamarija, slavaočetu), kar se sedaj moli po vsaki večerni maši v Medžugorju. Obstaja sicer tudi precej drugih vrst rožnega venca (v čast Jezusovi krvi, v čast različnim svetnikom, kot so sv. Benedikt, sv. Anton Padovanski, itd.), ki jih Cerkev sicer ni priznala za liturgično rabo, se pa lahko uporabljajo zasebno (morda tudi v molitvenih skupinah).

TUKAJ si lahko preberete, kako je rožni venec začel moliti protestantski pastor. Obljube tistim, ki molijo to molitev, pa si lahko preberete TUKAJ.

nazaj na vrh